Tisti, ki je mislil, da sem se lotila spletnega dnevnika samoiniciativno, se je pošteno zmotil. Do nedavnega se mi še sanjalo ni, kako bi ga naredila. Pač, računalništvo ni moje močno področje, se pa počasi krepi. :)
Blog sem si morala ustvariti za potrebe izbirnega predmeta na fakulteti, t.j. Večpredstavna učna gradiva. In imamo že naslednjo nalogo iz grafike. Izgleda suhoparna, vendar je izjemno zanimiva in pridobljeno znanje nam bo prišlo še kako prav.
Kovačeva kobila je vedno bosa.
Na ta rek se vse pogosteje spomnim. Na žalost (ali srečo) imam doma očeta, ki se zelo spozna na računalništvo, še posebej pa ga zanima področje fotografije, grafike, risanja zemljevidov ipd. Zato mi nikoli ni bilo potrebno pretirano uporabljati možganov, se naprezati ali česa novega naučiti, ker so moje glasilke vedno zapele: "Tata, a mi prideš prosm neki pamagat?" :)
Torej, spoznala sem v kakšnih formatih je najbolje shranjevati določene fotografije, animacije, ... Dojela sem tudi, v čem je razlika pri shranjevanju v določenih formatih. Spodaj objavljam 3 naloge, ki smo jih morali opraviti. Upam, da bo naloga uspešno narejena.
I. NALOGA
 |
| originalna slika |
 |
| povečan del slike |
Na Google brskalniku sem poiskala fotografijo v povezavi z disleksijo. Ugotoviti sem morala, ali ima slika rastarsko ali vektorsko grafiko.
Če levo sliko povečamo, opazimo, da
se slika ob povečanju deformira. Ta slika je potemtakem rastarska. To lahko vidimo na
desni sliki, saj sliko sestavljajo majhni kvadratki različnih barv in njihovih
odtenkov, t.j. pikslov (posamezni kvadratek predstavlja en bit). Gre za obliko 2D matrike oz. mreže. Kadar je slika ob povečanju 'kvadratasta',
vemo, da ima slika rastarsko grafiko. Slika se ob povečanju namreč deformira, saj se mreža s piksli zredči, slika je manj natančna.
Da je slika resnično rastarska, pa lahko preverimo tudi
tako, da pogledamo, kakšno končnico ima slika. Ta slika je shranjena v jpg
formatu, tako da smo lahko prepričani, da gre za rastarsko grafiko. Formati,
kot so bmp, gif, jpg, png in tiff, so vsi podporniki bitne grafike.
II. NALOGA
Na spletu sem poiskala slike različnih formatov. Določiti sem morala primernost oz. neprimernost določenega formata in v primeru, da je format neprimeren, predlagati bolj primeren format.
Za objavo slik na spletu je .gif format zelo primeren. .gif format je še posebej primeren za preproste animacije, kot je ta.
Ta format nam tudi omogoča prosojnost. Sliko, ki jo shranimo v .gif formatu lahko uporabimo tudi na različnih barvni podlagi. Posebno primeren je za slike z manjšim številom barv.
Ker je pri tej sliki uporabljeno
veliko število različnih barv in njihovih odtenkov, in ker so med barvami precej
veliki kontrasti, menim, da uporaba .gif formata ni primerna. Glede na prej
omenjene značilnosti slike bi raje uporabila .png format, čeprav je za objavo
te fotografije na spletu manj smiselno. Jpeg format, ki je sicer zelo primeren za objavo slik na spletu, ni najbolj priporočljiv za
tiste slike, ki vsebujejo velike kontraste med barvami in ta slika jih vsebuje.
Slika nima velikih kontrastov med
barvami, na sliki ni besedila, slika prikazuje realistično sceno in ker je bila
slika objavljena na spletu, menim, da je .jpeg format za to sliko zelo
primeren.
Ta vrsta formata za to sliko ni
najbolj primerna, saj se .jpeg slabo izkaže pri visokih kontrastih, pri slikah, kjer
so prehodi barv ostri in pri slikah v kombinaciji s tekstom. Kljub temu pa je .jpeg
format zelo primeren za objavo na spletu, saj omogoča kompresijo slike.
Predlagala bi uporabo .png formata kljub temu, da bi bila v tem primeru
datoteka bistveno večja od prejšnje.
Ker gre pri tej sliki za precej
velike kontraste barv (svetlo, temno modra) in ker slika vsebuje besedilo, bi
rekla, da je izbira formata .png pravilna. To sliko lahko mirno tudi naprej
obdelujemo, saj v .png formatu ob nadaljnji obdelavi ne pride do izgube
kvalitete.
Ta slika je preprosta, vsebuje malo
barv, med barvami ni pretiranega kontrasta in slika ne vsebuje teksta Zato
menim, da .png format ni najbolj primeren za shranjevanje slik, še posebej ne,
ker je bila slika objavljena na internetu. Za to sliko bi raje uporabila .gif
format, saj ta še vedno omogoča prosojnost. Za samo sliko bi bil primeren tudi
.bmp format, vendar le ta ne omogoča prosojnosti.
III. NALOGA
Na spletu sem poiskala novo sliko, ki se navezuje na mojo temo Disleksija. V ozadju slike lahko vidite besede, ki imajo podčrtane samoglasnike. Pri angleškem jeziku imajo osebe z desleksijo še večje težave, saj gre pri številnih besedah za slabše ujemanje glasova in črke (napiše se a, izgovori se e).
Sliko sem nato prenesla v GIMP, ki je program za urejanje rastarskih slik. Ker je slika originalno shranjena v .jpeg formatu, lahko trdimo, da je slika rastarska (to smo se predhodno že naučili). S pomočjo GIMP-a sem slike shranila v različnih formatih. Primerjavo v velikosti formatov prikazuje spodnja razpredelnica.
|
|
|
bmp
|
39,2
|
tiff
|
39,2
|
gif
|
8,75
|
png
|
5,97
|
jpg
|
2,97
|
Največ prostora zavzameta formata bmp
in tiff. Bmp format namreč ne podpira kompresiranja, zato so datoteke zelo
velike. Tiff format pa se ravno tako uporablja za tiste datoteke, kjer nam je
kvaliteta slike absolutno najpomembnejša in nas velikost ne zanima. Tiff format
ima samo 4 različne standardne oblike kompresiranja, zato ga ne moremo poljubno
krčiti.
Vrsta slike tudi pomembno vpliva na
velikost datoteke. Velikost datoteke je odvisna od velikosti slike, od tega,
koliko je slika bitna (koliko različnih barv podpira), kolikšna je ločljivost slike.
Ne glede na vse zgoraj našteto pa
vedno velja, da je ista slika shranjena v jpeg formatu vedno manjša od bmp ali tiff
formata, celo od gif in png.
In sledi trenutek resnice ...
Sem nalogo uspešno opravila?
